Moj bog je v nasmehu mojih otrok.Je v lepoti travniških rož.Moj bog je v toplem poletnem dežju.Je v objemu mame,v očeh mojega očeta.Je v izviru vode globoko v gozdu,v pogledu z vrha gore v dolino.Moj je v rdečem sončnem zahodu na morju,v sončnem vzhodu za našo hišo.
Moj bog je v zelenih lučeh na semaforjih,kadar se mi mudi.Je v čakalnici pri zdravniku,kadar tam nikogar ni.Je v prekipevajočem zdravju mojih otrok,v občutku bose noge na pokošeni zelenici.V pticah ob zgodnih jutranjih urah je moj bog.V nasmehu moje prijateljice kadar me sreča.V vonju pokošene trave,ki boža moj nos je.Moj bog je v rdečih vrtnicah,ki rastejo pred našo hišo,je v našem psu ki je noro vesel vsako jutro ,ko odprem vrata in me zagleda.
Moj bog je zame v vsem lepem okoli mene,v vsem za kar včasih rečem hvala bogu.Ne vem kaj bi o tem rekel naš župnik,ki pozdravi na cesti le tiste ljudi,ki hodijo k maši.Moj bog ni le v cerkvi.Moj je ..povsod.